VIR:WWW.VOLKSGRUPPEN ORF

"Jezik vsebuje kulturo in vizijo sveta"

"Prav jezik je tisti, ki odpira svet" Zamejski Slovenci v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini so včeraj proslavili svoj osrednji kulturni praznik, dan emigranta. Na tradicionalni kulturni prireditvi v Čedadu je pisatelj Boris Pahor v svojem nagovoru med drugim menil, da je prav jezik tisti, ki odpira svet.

"Beneški Slovenci so bili najbolj ponižani" Pisatelj Boris Pahor je bil v gledališču Ristori v Čedadu deležen bučnega aplavza že ob prihodu, odobravanje pa je požel tudi s svojim dvojezičnim nagovorom, v katerem je tudi sam začel v svoji mladosti, v času, tako Pahor, "ko sem bil kot mesečnik, saj mi je bila vzeta slovenska beseda". Poudaril je, da se je že v mladosti odločil, da bo kot Dostojevski "pisal o ponižanih in razžaljenih, o vseh Slovencih torej, ki jim je fašizem vzel materin jezik". Pahor je še dejal, da so bili beneški Slovenci zagotovo v času najbolj ponižani, saj so nanje Italijani začeli izvrševati pritisk že leta 1866, ko je Beneška Slovenija postala del takratnega italijanskega kraljestva. Nato pa je citiral tudi Danteja, ki je v svojem času veljal za manjvrednega, vulgarnega, "ker sta ga v italijanskem jeziku spočela oče in mati". In prav Dante, tako Pahor, se je hudo jezil nad vsemi tistimi, ki so zavračali svoj materin jezik. Sicer pa si je tudi zaželel, da bi postala Furlanija Julijska krajina "nekakšna jezikovna republika evropskih razsežnosti", v kateri bi z ramo ob rami dobrososedsko in složno živeli furlanski, italijanski, nemški in slovenski jezik. Predvsem pa je večkrat zatrdil, da je slovenski jezik temeljnega pomena za ohranjanje narodne zavesti, ki je daleč in tudi odločno nasprotna vsakemu pogubnemu nacionalizmu.

Številni gostje iz Slovenije Dneva emigranta so se v imenu Republike Slovenije udeležili podpredsednik Državnega zbora Vasja Klavora, predsednik komisije DZ za Slovence po svetu in v zamejstvu Miro Petek, urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je zastopala Breda Mulec, prisotna je bila tudi slovenska konzulka v Trstu Bojana Cipot, več županov iz bližnje Slovenije ter več nekdanjih slovenskih poslancev. Zbrane je nagovoril tudi Igor Černo, domačin iz Barda v Terski dolini, in v slovenskem ter italijanskem jeziku opisal lastno pot spoznavanja in učenja slovenskega jezika, ko se je kot mlad študent podal v Ljubljano na tečaj slovenskega jezika in se tako naučil knjižne slovenščine, obenem pa spoznal, kako mu je to pomagalo, da se je naučil lepše in bolje izražati tudi v beneškem narečju, ki je njegov materin jezik. Pri tem je pozval politike, naj vendarle dojamejo, da je večjezičnost videmske pokrajine bogastvo za vse. Obregnil se je tudi ob sedanjo italijansko vlado, ker odreka finančna sredstva tako kulturi kot slovenski narodni skupnosti.

Glasbena matica - šola Tomaž Holmar v Kanalski dolini deluje neprekinjeno od leta 1978. Ustanova ponuja od vsega začetka glasbeno vzgojo v slovenskem jeziku, kar je v danih okoliščinah zelo pomembno. Podružnica Glasbene matice je najprej dobila svoje prostore v župnjišču v Ukvah in se je kasneje selila v učilnice krajevne osnovne šole. Pouk se je za krajši čas odvijal tudi v prostorih bivše mlekarne. Leta 1989 se je šola namestila v hiši slovenskih šolskih sester v Žabnicah, v zadnjih šestih letih pa ponovno domuje v Ukvah. Leta 1994 so podružnico poimenovali po Tomažu Holmarju, znanemu organistu, skladatelju in zborovodji, ki je v začetku dvajsetega stoletja deloval v Žabnicah v Kanalski dolini.
Dolga leta so mentorij in učitelji enkrat ali dvakrat tedensko prihajali iz Kranja in okolice. Od samega začetka je delokrog glasbene šole bila Kanalska dolina. Gojenci prihajajo iz Ukev, Ovčje vasi, Žabnic in Trbiža, zadnja leta tudi iz Naborjeta. Na šoli v Ukvah delujejo mentorji iz naše dežele, ki trenutno nudijo pouk klavirja in harmonike. Šolo trenutno obiskuje 12 učencev, ki imajo na voljo poleg rednega pouka tudi glasbeno delavnico v spomladanskem času.
Najboljši učenci šole redno nastopajo na vsakoletnih srečanjih glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, na slovenskih kulturnih prireditvah in ob priliki vsakoletnega zaključnega nastopa šole in božičnice. V zadnjih letih so učenci začeli sodelovati tudi na prireditvah izven doline. Glasbena matica šola Tomaža Holmarja je skupaj z drugimi ustanovami izdala Cd s starimi pesmimi, ki so bile posnete v Ukvah med leti 1968 in 1972 z naslovom "Tako so peli". V naslednjih dneh bo v tiskarni zagledala luč tudi knjižica z istim naslovom. Cd in brošura predstavljata prispevek ustanove k ohranjevanju pevske in kulturne dediščine v Kanalski dolini.

Vir:Pprimorski dnevnik  

Krščanska kulturna zveza v Celovcu, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta iz Trsta so prejšnji teden priredile 14. izvedbo srečanja Primorski dnevi na Koroškem. Pobuda je nastala za povezovanje Slovencev v Avstriji s člani slovenske manjšine v Italiji, njihovo kulturno ustvarjalnostjo in dosežki. V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu so se devet dni odvijali zanimive kulturne prireditve, glasbena srečanja in okrogle mize.
Program se je pričel s predstavitvijo treh knjig, ki naj bi koroškim Slovencev približale kulturni in umetnostni utrip Slovencev v Italiji: Po sledovih fatemorgane Eveline Umek, Tone Kralj - Cerkvene poslikave na Goriškem, Tržaškem in v Kanalski dolini in še Slovenska govorica v Ovčji vasi. Predstavitev so obogatile glasbene točke, za katere je poskrbela Glasbena matica - glasbena šola Tomaž Holmar v Kanalski dolini. Igrali sta pianistki Elisa Kandutsch in Giulia Lister (na sliki), učenki Manuela Fighelija. Učenci Glasbene matice iz Trsta pa so nastopili nekaj dni kasneje v prostorih Ljudske šole v Bilčovsu, kjer je potekalo tradicionalno srečanje glasbenih šol, katerega so se udeležili tudi učenci SGŠ na Koroškem in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel.

Vir: Primorski dnevnik