Annuncio Pubblicitario
Naj bo Kanin ali Canin, zdaj je to ena in ista gora PDF Natisni E-pošta
Wednesday, 06 January 2010
BOVEC Vtisi priložnostnega čezmejnega smučarja
Naj bo Kanin ali Canin,
zdaj je to ena in ista gora

BOVEC - Po kislem vremenu je 3. januarja zjutraj zasijalo sonce in začel se je - vsaj v vremenskem pogledu - najbolj primeren dan za smučanje in deskanje na Kaninu. Z novo žičnico čez Prevalo je končno zaživelo dolgo pričakovano čezmejno smučarsko središče.
Odpravimo se na izlet, pa čeprav je to prva nedelja v novem letu in obeta se naval na zasnežene strmine. Na bovški strani čakamo 50 minut v vrsti za smučarsko vozovnico, vožnja z neskončno bovško žičnico do vrha pa traja dobre pol ure, tako da se moramo opremiti z veliko mero potrpljenja. Na Kaninu nas je menda tri tisoč.
Kljub gneči, pa na smučiščih uživamo. Z udobno slovensko štirisedežnico se povzpnemo na sedlo pod Prestreljenikom, kjer se v soncu odpirata osupljiva razgleda: na eni strani so mogočni Julijci, na drugi pa ljubki Tržaški zaliv z Istro v ozadju. Pogledamo navzdol proti Žlebem: planote med Belo Pečjo in Prevalo skoraj ne bi prepoznali, saj sta se v dveh letih pojavili dve novi žičnici. Odsmučamo v Italijo in se prepričamo, da je nekaj let po »schengenski revoluciji« padla še naravna meja Kanina. Simbol gorskega prijateljstva je nova žičnica, na kateri je ime gore hkrati zapisano s slovensko in italijansko začetnico: beremo lahko Kanin ali Canin, to je zdaj vseeno. V gorah se že dolgo ne vojskujemo, na strminah raje smučamo.
Na vseh progah se podijo slovenski, italijanski, hrvaški in tudi srbski smučarji, v vrstah slišimo še dolinsko, goriško, opensko in druga narečja. V koči Gilberti ponujajo borovničevce in jabolčne pite, v Hitovi okrepčevalnici, kjer sedi tudi smučar Janez Janša, pa kraljuje Kanin burger - zelo okusna, pa čeprav za smučarja res težko prebavljiva pleskavica.
Nastalo je torej eno najbolj mikavnih smučarskih središč v širši okolici, kar dokazuje, da je združevanje koristno. Hib je še nekaj, od neustrezne dvosedežnice na italijanski strani do slabo spluženih prog pri bovški žičnici. A vse to je mogoče popraviti in glavno delo je opravljeno. Sami se zadržimo še en dan in v ponedeljkovem snežnem metežu mirno presmučamo vse proge. Užitek pa tak: sibirske razmere, toda brez nedeljskega vrveža. (af)


6.1.2010

 

Vir: www.primorski.it 

 
< Nazaj   Naprej >