Prireditev vlila pogum za prihodnost

Thursday, 07 January 2010

"Dan emigranta" v Čedadu, osrednji kulturni praznik Slovencev v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini je včeraj vlil rojakom v Italiji tudi poguma za bodočnost, pravi glavni organizator Giorgio Bankič. Kulturna manifestacija Prireditev je predvsem kulturna manifestacija, katere glavni namen je bil še posebno opozoriti na pomen in vrednote jezika, poudarja Bankič, ki je sicer urednik verskega lista "Dom", predstavnik Sveta slovenskih organizacij (SSO) videmske pokrajine in sodelavec Instituta za slovensko kulturo videmske pokrajine.  VIR:WWW.VOLKSGRUPPEN ORF   "Jezik vsebuje kulturo in vizijo sveta"   "Prav jezik je tisti, ki odpira svet" Zamejski Slovenci v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini so včeraj proslavili svoj osrednji kulturni praznik, dan emigranta. Na tradicionalni kulturni prireditvi v Čedadu je pisatelj Boris Pahor v svojem nagovoru med drugim menil, da je prav jezik tisti, ki odpira svet. "Beneški Slovenci so bili najbolj ponižani" Pisatelj Boris Pahor je bil v gledališču Ristori v Čedadu deležen bučnega aplavza že ob prihodu, odobravanje pa je požel tudi s svojim dvojezičnim nagovorom, v katerem je tudi sam začel v svoji mladosti, v času, tako Pahor, "ko sem bil kot mesečnik, saj mi je bila vzeta slovenska beseda". Poudaril je, da se je že v mladosti odločil, da bo kot Dostojevski "pisal o ponižanih in razžaljenih, o vseh Slovencih torej, ki jim je fašizem vzel materin jezik". Pahor je še dejal, da so bili beneški Slovenci zagotovo v času najbolj ponižani, saj so nanje Italijani začeli izvrševati pritisk že leta 1866, ko je Beneška Slovenija postala del takratnega italijanskega kraljestva. Nato pa je citiral tudi Danteja, ki je v svojem času veljal za manjvrednega, vulgarnega, "ker sta ga v italijanskem jeziku spočela oče in mati". In prav Dante, tako Pahor, se je hudo jezil nad vsemi tistimi, ki so zavračali svoj materin jezik. Sicer pa si je tudi zaželel, da bi postala Furlanija Julijska krajina "nekakšna jezikovna republika evropskih razsežnosti", v kateri bi z ramo ob rami dobrososedsko in složno živeli furlanski, italijanski, nemški in slovenski jezik. Predvsem pa je večkrat zatrdil, da je slovenski jezik temeljnega pomena za ohranjanje narodne zavesti, ki je daleč in tudi odločno nasprotna vsakemu pogubnemu nacionalizmu. Številni gostje iz Slovenije Dneva emigranta so se v imenu Republike Slovenije udeležili podpredsednik Državnega zbora Vasja Klavora, predsednik komisije DZ za Slovence po svetu in v zamejstvu Miro Petek, urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je zastopala Breda Mulec, prisotna je bila tudi slovenska konzulka v Trstu Bojana Cipot, več županov iz bližnje Slovenije ter več nekdanjih slovenskih poslancev. Zbrane je nagovoril tudi Igor Černo, domačin iz Barda v Terski dolini, in v slovenskem ter italijanskem jeziku opisal lastno pot spoznavanja in učenja slovenskega jezika, ko se je kot mlad študent podal v Ljubljano na tečaj slovenskega jezika in se tako naučil knjižne slovenščine, obenem pa spoznal, kako mu je to pomagalo, da se je naučil lepše in bolje izražati tudi v beneškem narečju, ki je njegov materin jezik. Pri tem je pozval politike, naj vendarle dojamejo, da je večjezičnost videmske pokrajine bogastvo za vse. Obregnil se je tudi ob sedanjo italijansko vlado, ker odreka finančna sredstva tako kulturi kot slovenski narodni skupnosti.

 

< Nazaj		Naprej >