|
|
|
TRADICIONALNO SREČANJE V KOBARIDU |
|
|
|
|
Sunday, 17 January 2010 |
| Pomenljive besede predsednika RS Danila Türka | Neizvajanje zakonov je največji dolg,
ki ga Italija ima do slovenske skupnosti | | Med številnimi odprtimi vprašanji je predsednik omenil tudi medije Slovencev v Italiji - Govor Igorja Černa | KOBARID - »V čezmejnem prostoru med Italijo in Slovenijo še vedno obstajajo določene mentalne pregrade, predsodki in podobne negativne posledice predvsem druge svetovne vojne, pa čeprav zdaj res ni razlogov zanje. Prihodnost je v gradnji skupnega kulturnega prostora, ki bo imel svojo podlago v različnosti in raznovrstni lepoti in to tako pri nas kot v skupni Evropi.« To so bile glavne misli slavnostnega govornika, predsednika Republike Slovenije Danila Türka, na jubilejnem 40. srečanju Slovencev videmske pokrajine in Posočja, ki je potekalo v kobariškem Kulturnem domu v organizaciji Upravne enote Tolmin in občin Bovec, Kobarid ter Tolmin.
|
Predsednik Türk je poudaril pomen takih srečanj, kot je kobariško, in čezmejnega sodelovanja, opozoril pa je tudi na vrsto nerešenih vprašanj, ki zadevajo slovensko skupnost v Italiji. Med temi je predvsem nedosledno izvajanje zakonov, ki ščitijo Slovence in njihove pravice, to pa je tudi največji dolg, ki ga ima Italija do naše jezikovne skupnosti. Med številnimi odprtimi vprašanji je omenil tudi položaj slovenskih medijev, ki bi morali biti deležni posebne občutljivosti s strani italijanske države, saj ne morejo delovati izključno po pravilih tržišča. Spregovoril je tudi o nevidljivosti slovenskih programov v Benečiji. Za dodaten razvoj slovenske skupnosti na Videmskem pa bo po njegovem mnenju ključnega pomena realizacija večnamenskega centra v Špetru, ki bo tudi omogočil prežemanje med različnimi kulturami.
V imenu Slovencev na Videmskem je v Kobaridu tako kot na letošnjem Dnevu emigranta spregovoril mladi kulturni delavec iz Barda v Terski dolini Igor Černo. Poudaril je, da bi bilo vlaganje v večjezičnost v obdobju splošne ekonomske krize zelo koristno, javne uprave pa se nasprotno odločajo za zmanjševanje dejavnosti na področju jezikovne politike, kar močno ogroža delovanje slovenskih inštitucij v Italiji, predvsem kulturnih in izobraževalnih, in bi lahko imelo kot posledico tudi močno krčenje zaposlitve. »Čeprav se veliko ljudi tega ne zaveda, predstavljata slovenski jezik in kultura bogastvo in lahko rešita naše doline. A Slovenci iz matice in Italije moramo skupaj delati kot dobri bratje, da dosežemo, kar nam po zakonu pripada. Skupaj smo velika moč, naš glas postane odločen in prepričljiv,« je povedal Černo, ki od Slovenije pričakuje intenzivnejše sodelovanje z ustanovami in občinami na Videmskem, »saj smo neke vrste vaši ambasadorji, zato ne pustite nas same, investirajte v nas v obojestransko korist.« Po letih nacionalizma, je zaključil mladi kulturni delavec iz Barda, je napočil čas, da zahtevamo vse svoje pravice, če želimo, da bodo slovenske doline v videmski pokrajini imele bodočnost.
Kobariškega srečanja se je seveda kot vsako leto udeležilo tudi veliko uglednih gostov, predvsem predstavnikov italijanskih in slovenskih oblasti. Med temi naj omenimo državnega sekretarja Borisa Jesiha, ki je v imenu Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil posebno priznanje rezijskemu rojaku in bivšemu dolgoletnemu županu Luigiju Palettiju za velike zasluge pri ovrednotenju in uveljavljanju rezijanskega slovenskega narečja in ohranjanju rezijansko-slovenske kulturne dediščine. Priznanje je še toliko bolj pomembno v trenutku, ko poskuša nova desnosredinska rezijanska uprava na vse načine zanikati slovensko prisotnost v dolini pod Kaninom.
Na tradicionalnem srečanju že več let podeljujejo tudi posebno Gujonovo priznanje za zasluge v korist slovenske skupnosti na Videmskem. Načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar je tokrat nagradil čedajsko Kulturno društvo Ivan Trinko, ki je bilo prvo slovensko kulturno prosvetno društvo v videmski pokrajini (ustanovili so ga leta 1955) in je s svojim delovanjem lahko vsem svetel zgled, zelo cenjeno pa je tudi v italijanskem in furlanskem svetu.
Župani občin Bovec, Tolmin in Kobarid so posebno nagrado podelili tudi Zavarovalnici Triglav iz Nove Gorice, ki je že dvajset let pokrovitelj srečanja med Slovenci iz Posočja in Videmskega.
Prireditev je seveda popestril bogat kulturni program, ki so ga v režiji Marjana Bevka sooblikovali Rezijanska folklorna skupina, recitatorja Cecilija Blazutič in Jernej Cuder, pesniki Silvana Paletti, Viljem Černo (njegovo poezijo je prebrala Luisa Cher) in Marina Cernetig, Komorni pevski zbor Iskra Bovec, ansambel Antona Birtiča Beneški fantje in Igor Černo s prijatelji iz Benečije in Terske doline.
Tjaša Gruden VIR.PRIMORSKI DNEVNIK
|
|
;){kind=link}