Monografija  sama obravnava vprašanja razvijanja sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku v jezikovno mešanem okolju Kanalske doline. Avtorica  razkriva sovplivanje ključnih dejavnikov pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti v formalnem šolskem okolju. V opazovanje vključuje značilnosti ožjega družinskega in širšega okolja ter izpostavi motivacijo staršev glede učenja in rabe slovenščine v primerjavi z drugimi dolinskimi jeziki. Na osnovi prepoznanih sporazumevalnih potreb prebivalstva skuša določiti mesto slovenščine v večjezični dolinski stvarnosti. Opozarja, da je njen nadaljnji obstoj in razvoj odvisen od tega, kakšna vloga ji bo dodeljena v izobraževanju, kako bodo njen položaj utrjevala sredstva množičnega obveščanja, oboje pa navezuje na množenje priložnosti za rabo slovenščine v javnem sporazumevanju. Takšen interakcijski pristop ji omogoči, da delo zaključi s praktičnimi predlogi ter smernicami, ki jih lahko ustvarjalna jezikovna politika smiselno udejanji v prid širjenju slovenščine kot enega od avtohtonih dolinskih jezikov. Monografija  je nastala v okviru doktorske dezertacije  dr. Nataše Komac in sloni med drugim na širši raziskavi, ki je bila opravljena v vrtcih in osnovnih šolah v Kanalski dolini.